APDEJT.si

Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Na zasedenem Zahodnem bregu se je povečalo nasilje izraelskih naseljencev nad Palestinci, ki poskušajo obirati oljke. Po podatkih ZN so v oktobru zabeležili več kot 260 napadov, kar je največ od leta 2006. Izraelska vojska zanika zločine, dejanja ministrov pa tvegajo večjo varnostno krizo. V napadu na Zahodnem bregu je bil ubit en Izraelec, trije pa ranjeni. Naseljenci pogosto delujejo nekaznovano, kar povečuje napetosti v regiji.

Program ZN za hrano (WFP) opozarja na poglabljanje krize lakote po svetu. Pričakujejo, da se bo do leta 2026 s krizo lakote soočalo 318 milijonov ljudi, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2019. Razlogi za to so zmanjšanje sredstev in vse hujši konflikti.

Izraelske in palestinske oblasti so različno pozdravile resolucijo ZN o Gazi, ki jo je predlagala Amerika. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k izgonu Hamasa iz regije. Izraelski minister je pozval k aretaciji palestinskega predsednika, če bo glasovanje ZN podprlo palestinsko državo.

Resolucija Varnostnega sveta ZN pomeni korak bližje napotitvi mednarodnih mirovnih sil v Gazo in stabilizaciji regije. Hkrati resolucija kaže na ponovno sposobnost ZN za delovanje.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozdravil sprejetje načrta Trumpove administracije za trajni mir v Gazi s strani Združenih narodov. Hamas je načrt zavrnil. Varnostni svet ZN je z resolucijo odobril oblikovanje sile.

Izrael in palestinska uprava sta se strinjala s Trumpovim mirovnim načrtom, ki ga je odobrila Združeni narodi, medtem ko Hamas načrtu nasprotuje. Podrobnosti načrta niso znane, vendar naj bi vključeval določbe o rešitvi dveh držav in varnostnih jamstvih za Izrael.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.

Palestinski napadalci so na Zahodnem bregu z nožem ubili enega Izraelca, tri pa ranili. Napadalce so ustrelile izraelske sile. Varnostni svet ZN je potrdil Trumpov mirovni načrt za Gazo, ki predvideva ustanovitev mednarodnih stabilizacijskih sil.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki podpira načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo, kar je sprožilo vprašanja o izvedljivosti in delovanju načrta. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in Evropska unija so pozdravili resolucijo kot pomemben korak, Somalija pa jo je podprla in odobrila ustanovitev mednarodne stabilizacijske sile za Gazo.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, vodilna osebnost skrajne desnice, je pozval k aretaciji predsednika Palestinske oblasti Mahmuda Abasa in celo predlagal njegovo usmrtitev, če bo OZN glasovala za palestinsko državnost. Ben-Gvir je prav tako zanikal obstoj palestinskega ljudstva in trdil, da gre za umetno ustvarjeno skupino brez zgodovinske osnove. Te izjave so bile podane pred glasovanjem Združenih narodov o prihodnosti Gaze.

Izrael je pozitivno sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, ki ga je potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo načrt prinesel mir in blaginjo v to območje.

Avstralski premier Anthony Albanese je izjavil, da Avstralija ne bo vetirala kandidature Turčije za podnebno konferenco COP v skladu s pravili ZN, ki zahtevajo soglasje. Ta odločitev je močan udarec upanju Južne Avstralije, da bi gostila dogodek.

Trump je pohvalil resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira njegov mirovni načrt za Bližnji vzhod. Ta načrt je povzročil napetosti med Egiptom, Turčijo in Izraelom, saj si vsaka država želi zagotoviti svoj delež v obnovi Gaze.

Združeni narodi so izrazili, da je obsodba nekdanje bangladeške premierke Šejk Hasine zaradi zločinov proti človečnosti 'pomemben trenutek' za žrtve, vendar obžalujejo izrečeno smrtno kazen. Tiskovni predstavnik ZN je poudaril, da Združeni narodi nasprotujejo uporabi smrtne kazni v vseh okoliščinah.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Papež Leo XIV. je med podnebnimi pogovori Združenih narodov v Braziliji ponovno pozval države, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaustavitev podnebnih sprememb, ki ogrožajo planet.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Raperka Nicki Minaj bo v Združenih narodih (ZN) v New Yorku spregovorila o težkem položaju kristjanov v Nigeriji. Njen nastop je organizirala administracija Donalda Trumpa, natančneje svetovalec Alex Bruesewitz. Minajeva naj bi s tem podprla Trumpovo obsodbo nigerijske vlade.

Podpredsednik vlade Filip Ivanović se je sestal z rezidentko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso, in ji čestital ob imenovanju. Izrazil je prepričanje, da se bo sodelovanje med Črno goro in Združenimi narodi še naprej razvijalo skozi močan partnerski okvir. Poudaril je, da je sodelovanje z Združenimi narodi posebnega pomena za zunanjo politiko Črne gore.

Izraelski minister za notranjo varnost Itamar Ben-Gvir je predlagal, da bi v primeru, da Združeni narodi priznajo Palestino kot državo, aretirali Mahmuda Abasa, predsednika palestinske uprave, in ga zaprli v samico v zaporu Negev. Prav tako bi uničili ostale voditelje te uprave.

Palestinska oblast zahteva takojšnjo izvedbo resolucije ZN, ki podpira načrt Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija omogoča mednarodnim silam nadzor nad mejami Gaze. Kljub temu Hamas zavrača predajo orožja.

Hamas in druge palestinske oborožene skupine so zavrnile predlog ameriške resolucije, o kateri naj bi danes glasoval Varnostni svet Združenih narodov. Palestinski odbori upora (PRC), zavezniška frakcija Hamasa, pa so sporočili, da so izraelske tajne sile v bližini mesta Deir Al-Balah v osrednjem Pojasu Gaze ubile enega od njihovih lokalnih vojaških voditeljev.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Oblasti v Gazi in predstavniki Združenih narodov so opozorili na poslabšanje zdravstvenih razmer po dveh letih bombardiranja in zaradi blokade. Generalni direktor Ministrstva za zdravje v Gazi, Munir Al-Barš, je dejal, da Izrael ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja in je dovolil vstop le 60 tovornjakom z zdravili.

Nekdanja bangladeška premierka Šejk Hasina je bila v odsotnosti obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti. Sojenje je potekalo v njeni odsotnosti, saj živi v izgnanstvu v Indiji, kamor se je umaknila po izgubi oblasti leta 2024. Političarka vse obtožbe zanika. Obsodili so tudi nekdanjega ministra.

Tri posebne poročevalke Združenih narodov so poslale uradno pismo vladi Črne gore, v katerem izražajo resno zaskrbljenost zaradi medijskih napadov visokih državnih uradnikov vladajoče Demokratske stranke Črne gore na odvetnika Veselina Radulovića in izvršno direktorico Akcije za človekove pravice (HRA), Teo Gorjanc Prelević. Poročevalke menijo, da so napadi neposreden odziv na njuno legitimno strokovno delo in uveljavljanje pravice do svobode izražanja.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

Ob robu 30. podnebne konference Združenih narodov (COP30) v brazilskem Belemu skupina strokovnjakov poziva k večjim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Opozarjajo, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven kratkoročno nedosegljiv, vendar pa ga je dolgoročno še vedno mogoče doseči. Med strokovnjaki je tudi avstrijski klimatolog Keywan Riahi.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

V New Yorku so odkrili spomenik "Cvet Srebrenice" v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Željko Komšić, predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine, je ob tem dejal, da je resolucija opomin, ne pa garancija. Subašić je spomenik posvetil vsem, rekoč, da ta cvet predstavljajo naši otroci. Bećirović je dogodek označil za zmago resnice nad propagando.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Bangladeško sodišče je nekdanjo premierko Šejk Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, povezanih z zatrtjem študentskih protestov leta 2024, v katerih je umrlo približno 1400 ljudi. Hasini so sodili v odsotnosti, saj živi v izgnanstvu v Indiji. Obsojena je bila tudi na dosmrtno ječo.

Izvoljeni župan New Yorka je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da aretira izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bo ta obiskal mesto.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Po poročilih je v izraelskih zaporih od oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev zaradi mučenja in zanemarjanja. Organizacija Physicians for Human Rights – Israel (PHR-I) opozarja na politiko prisilnih izginotij, ki jo izvaja izraelska vojska. Hkrati pa so Palestinci izpostavljeni porastu napadov izraelskih naseljencev. Izraelski minister Ben-Gvir poziva k uboju uradnikov Palestinske oblasti, če ZN podpre palestinsko državo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Združeni narodi opozarjajo na hudo stanovanjsko krizo v Ukrajini, kjer je bilo med vojno uničenih ali poškodovanih več kot 236.000 stavb. Več kot 2,5 milijona domovanj je postalo nedostopnih, kar predstavlja približno 10 % celotnega stanovanjskega fonda države.

Predsednica Generalne skupščine ZN in nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila potrebo po reformah v podnebnih konferencah. Poudarila je, da morajo države članice v času geopolitičnih napetosti spodbujati lastne pobude za dosego napredka. Izjavo je podala na otoku Cambu blizu prizorišča svetovne podnebne konference v Braziliji.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno obljubil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu ustanovitve palestinske države. Izraelski minister za varnost pa je izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Mirovne sile ZN v Libanonu (UNIFIL) so sporočile, da so izraelski vojaki streljali na njihove enote v južnem delu države. Izrael je priznal, da je tankovsko streljanje res prišlo z njihove strani, vendar trdijo, da so zamenjali pripadnike modrih čelad za "sumljive osebe" in izstrelili opozorilne strele. Izraelska vojska je za incident okrivila slabe vremenske razmere in zanika namerno ciljanje enot ZN. Libanonska vojska je obsodila izraelski napad na mirovnike. Izrael sicer obtožuje Hezbollah, ki ga podpira Iran, da se ponovno oborožuje v Libanonu, medtem ko Bejrut trdi, da Izrael krši sporazum o prekinitvi ognja.

Španija in Francija sta na 30. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) predstavili predlog, ki ga podpira več držav, za uvedbo dodatnega davka na luksuzne lete, tako za vozovnice prvega razreda kot za zasebna letala. Davek naj bi prispeval k boju proti podnebnim spremembam.

Indijsko-ameriški politiki, ki se identificirajo z gibanjem MAGA in delujejo v administraciji Donalda Trumpa, so vse pogosteje tarča rasizma s strani skrajno desnih krščanskih nacionalistov. FBI direktor Kash Patel je ob prazniku Diwali na družbenem omrežju X prejel številne sovražne odzive, podobne izkušnje pa so doživeli tudi Nikki Haley, Vivek Ramaswamy in pomočnik državnega tožilca.